»Najbolj omejujoče je prepričanje, da je inovacija vedno povezana s sodobnimi tehnologijami in da so inovacije v domeni peščice raziskovalcev, ki je zaposlena v oddelku za raziskave«, pravi v izjavi za Finance mednarodni profesor Bill Fischer iz poslovne šole IMD Lausanne. To naj pomeni po domače povedano, da inovacije lahko nastanejo kadarkoli, kjerkoli in ne le v najboljših laboratorijih in inštitutih. Temu stališču se močno pridružujem.

Obiščite seminar Inovacije in prenova poslovnih procesov s podporo IT. [+]

In trdim, ker delam kot svetovalec v mnogih podjetjih, da si naša podjetja (mala in srednje velika) težko privoščijo, da se prijavljajo na različne zahtevne razpise, zato, da bodo morda dobila kako podporo, večinoma v manjših zneskih. Tako okolje ni invativno. In v tem pogledu se zopet strinjam s profesorjem, ki je na glas povedal, da je taka tudi situacija v Evropi. Evropa v pogledu inovacij ni dosegla želenega, saj je po njegovih besedah talent zaposlenih slabše izkoriščen potencial kot tekoči trak.

Kljub obetavni Lisbonski strategiji nismo uspeli prenesti težo poslovanja na gonilo razvoja, na mala in srednja podjetja. Zdaj, ko smo že dobro zakorakali v Evropo, bi kazalo pogledati, koliko so podjetja iz sredstev namenjenih za inovacije res profitirala? Ker delam v gospodarstvu ocenjujem, da premalo. Nastala so nova podjetja za izdelavo projektov, da smo odprli nova delovna mesta, kaj bolj pa si mali niso opomogli. Trdim, da bi z enostavnim sistematičnim pristopom dosegli mnogo več.

V Sloveniji je Japti nedosegljiv.

Podjetja, ki so to leto želela pridobiti sredstva za pomoč skozi vavčersko svetovanje, si niso mogla pomagati, saj je sistem deloval le en mesec. Podobno lahko trdim za razvojne agencije, ki za enostavne pobude niso dojemljive. Nagrada za poslovno odličnost PRSPO je letos odpadla, čeprav ima edina vgrajen mehanizem stalnih izboljšav, sprememb in inovacij. Kje je sistem, ki ga imenujemo vzpodbudno inovativno okolje?

Pomagaj si sam!

Podjetja si bodo najbolj pomagala, če bodo sledila zdravi kmečki logiki, kolikor boš sejal, toliko boš žel. Upreti se je treba na lastne vire in to so predvsem zaposleni. Ustvarimo inovativno okolje oziroma pogoje zanj v lastnem podjetju. Ena izmed poti do tega je uporaba metode SIMPLEX (lahko razumljive in učinkovite oblike pristopa k inoviranju), ki jo bomo predstavili na našem seminarju. [+]

Mag. Uroš Gunčar

www.nets.si [+]

Dobra podjetja imajo red

Podjetja, ki niso odvisna le od trenutno aktualne tržne niše, so vzpostavila red. To pomeni, da je poslovanje vodeno po modernih pristopih, da je delovanje urejeno po pravilih, ciljno usmerjeno, sledljivo in seveda dokumentirano. Enostavno povedano, imajo red.

Slaba podjetja iščejo izgovore

Pričakovali bi, da je za sedanji čas to normalno za prav vsa podjetja. Pa ni, če ni z zakonom predpisanih sankcij je v Sloveniji in v svetu precej podjetij, še posebno malih in srednjih, ki svoje poslovanje prepušča dnevni rutini. Dokumentiranja se bojijo zaradi nekaj več dela, ki ga v prvih stopnjah uvajanja zaposleni ‘potrebujejo, vendar se kasneje kmalu lahko ugotovi, da je vzpostavljen red, ki pa pride prav kasneje, ko se pojavijo problemi. Vse je pospravljeno, vse na svojem mestu, ob obisku partnerjev, investitorjev ali kupcev in dobaviteljev se brez težav predstavimo.

Pomislimo, kako se počutimo v nepospravljenem stanovanju. Oceno podjetja izboljšamo ali pa poslabšamo, lahko dosežemo, da so z nami investitorji zadovoljni, da naš vložek ocenjen bolje, da so kupci ki so prišli pogledat naše podjetje navdušeni in prepričani, da so izdelki ali storitve odlični ipd. Vrednost podjetja in njegov ugled se s tem močno poveča.

Podjetja, ki so v krizi se lotijo racionalizacij pri majhnih stroških npr. pri dokumentiranju. To kratkoročno res morda prinese zmanjšanje stroškov, vendar pa je to lahko dolgoročno usodna napaka.

Dokumetiranje je podpora za odločitve dobrih direktorjev

Dobri direktorji vejo, da brez sistema dokumentiranja poslovanje ni urejeno, procesi zaidejo s poti in tako nastane večja škoda, kajti zaradi nereda je postalo nemogoče izslediti vzroke. Vložki se kmalu izplačajo skozi pozitivne učinke, kot je predvidevanje poslovnih priložnosti, samodejno prikazovanje vzrokov za nastale posledice ali kar je še posebej pomembno, preventivno delovanje in stalno zajemanje inovacij.

Najprimernejše in najenostavnejše je dokumentiranje s pomočjo zato prirejenih programov. Oglejte si demo verzijo takega pripomočka. [+]

Mag. Uroš Gunčar

Družbe z dobro razvitim gospodarstvom vzpodbujajo inovacije. Inovativnost in dobri gospodarski rezultati na dolgi rok so v močni medsebojni povezavi. Slovenija je pod povprečjem držav EU (Skupni inovacijski indeks, SII Scoreboard, 2006). 

Podjetja se zavedajo, da je v njihovo okolje potrebno vnesti sistem inovacij. Ni jih potrebno prepričevati, da je to eden od pogojev za izboljšanje konkurenčnosti svojega poslovanja.

Postavlja pa se jim vprašanje kako?

Za sistematično  doseganje takega okolja pa je potrebno da menedžerji razumejo, da le ustrezen sistem, ki je podprt z dobro kadrovsko politiko, ki primerno nagrajuje inovativne ljudi, lahko prinaša tudi dobre rezultate v obliki vsesplošnih izboljšav in inovacij.

K primernemu okolju na nivoju Slovenije ali na nivoju nekega podjetja pa predstavljajo  prikazi dobrih primerov, ki niso nujno samo prijave velikih dosežkov, temveč tudi drobni primeri v malih ali velikih podjetjih ali javni upravi.

 Vabimo vas, da nam pošiljate dobre primere v obliki slik, filmov ali tekstov, da poskušamo vse bolj promovirati posameznike ali primere dobrih praks v podjetjih.

Prosim Vas za komentarje na temo prispevka Dr. Milana Pagona, ki  v svojem članku navaja izsledke raziskav Management Issues  (2003) avtorja Briana Ambla z naslovom »Reforme v javnem sektorju ogrožene zaradi slabega vodenja«. Avtor se sklicuje na raziskavo »Vodenje sprememb v javnem sektorju: kaj zares šteje«, ki so jo v Veliki Britaniji opravili Charlesworth, Cook in Crozier (2003). Raziskava, ki je zajela 1.900 managerjev v javnem sektorju, je – med drugim – pokazala naslednje:

·         kot najpomembnejše lastnosti svojih vodij so managerji našteli: (a) jasno vizijo, (b) integriteto in (c) trezno presojo, kot najpomembnejše veščine pa: (a) komuniciranje, (b) vključevanje zaposlenih v prizadevanja za dosego vizije in (c) ustvarjanje kulture, ki zaposlenim omogoča delovanje; vendar pa sta kar dve tretjini managerjev menili, da njihovi vodje teh lastnosti in veščin ne posedujejo;

·         ob tem, ko managerji pri svojih vodjih niso opažali ustvarjalnosti in inovativnosti, pa jih je le 20 odstotkov menilo, da bi to morali imeti; avtorji opozarjajo, da bodo reformna prizadevanja ovirana, če se vodje ne bodo odzvali potrebam po novih in bolj fleksibilnih načinih dela in razmišljanja;

·         udeleženci raziskave so poudarek na standardih, ciljih in postopkih opredelili kot oviro za iznajdljivo vodenje in upravljanje; avtorji opozarjajo, da je potrebno razrešiti nasprotje med potrebo po večji ustvarjalnosti in posodobitvi javne uprave na eni strani in stopnjo regulative, potrebne za doseganje standardov in kakovosti na drugi strani;

·         obstaja visoka stopnja povezanosti med poudarkom na razvoju vodij in zadovoljstvom zaposlenih; tam, kjer so razvoju vodij dajali nizko prioriteto, je zadovoljstvo zaposlenih v zadnjih treh letih upadlo za 33 odstotkov, kjer pa so razvoju zaposlenih dajali visoko prioriteto, tam je zadovoljstvo zaposlenih naraslo za 23 odstotkov;

·         slaba tretjina anketiranih managerjev ocenjuje voditeljstvo najvišjih managerjev v javni upravi kot zelo kvalitetno; dve tretjini to voditeljstvo ocenjuje kot povprečno ali slabo; bolj pozitivni pa so bili v oceni sposobnosti svojih neposredno nadrejenih managerjev, saj jih je kar 44 odstotokov ocenilo kot zelo kvalitetne;

·         organizacije v javni upravi se še vedno zanašajo na klasične in formalne metode razvoja svojih vodij, medtem ko med učinkovite metode sodijo tiste, ki se osredotočajo na vpliv posameznikovega vedenja ter vključujejo refleksijo in povratne informacije.

www.nets.si

Danes si ne moremo privoščiti  Luksuza umirjenega vsakdana, ki je predvidljiv  

»Dober vodja navduši ostale, da mu zaupajo. Odličen vodja navduši ostale, da imajo zaupanje sami vase.«

Anon

Delovanje vsakogar od nas je povezano z vodenjem. Sam sem mnogokrat izkusil dobre in slabe primere vodenja. V poslu ki ga opravljam v obdobju svetovanja pa je vedno, brez izjeme pravilo, da je projekt uspešen, če ga podpira vodstvo. V času projekta namreč nastopajo različne situacije, krize in tudi lepa obdobja, vedno mora za tem stati vodja. In kadar smo se v težkih situacijah lahko obrnili nanj, da je pomagal pri reševanju krize, smo se v trenutkih uspeha z njim veselili.

To pravilo velja še danes, pa vendar so nastale razlike, ki jih teorija razlikuje med »tradicionalnim vodjem«, ki je po mnenju teoretikov preživel v 20. stoletju ter »novodobnim vodjem«. Danes tudi Model poslovne odličnosti EFQM stavi na sodobnega »Liderja«.

V klasičnem modelu pri »Tradicionalnem tipu« vodenja je dober poslovni vodja tisti, ki usmerja in obvladuje pomembne vidike poslovanja organizacije, ki jo vodi. Tak vodja je preživel skozi večino 20 stoletja. Njegov stil je bil prilagojen monopolom, masovni proizvodnji, ekonomiji obsega in standardizaciji. V javni upravi se je to nanašalo na zanesljivost in spoštovanje pravil, marsikdaj je bilo moteče, če je kdo iskal pot do sprememb.

To smo kot stranke in zaposleni občutili, ko so nas pošiljali od vrat do vrat v dolgih vrstah, s strahom, da pač tega poslovanja ne razumemo in da bo potrebno priti zaradi neizpolnjevanja pravil še enkrat. Vodja je jačal stabilost, poveljevanje, nadzor in vzdrževal  »status quo«.

Pozitivno za takega vodjo je jasno razumevanje namena organizacije in običajno tehnično znanje v določenih vidikih poslovanja. Taki so bili  posamezniki na vrhu, običajno moški.

Danes si ne moremo privoščiti Luksuza umirjenega vsakdana, ki je predvidljiv.  Soočamo se namreč  z nenehnimi spremembami trgov, strank in tehnologij. Osnovni posel je pod nenehnim pritiskom nove konkurence, ki razmišlja drugače. Da ostanejo konkurenčne morajo biti organizacije prijazne za stranke, tekmovalne, vitke (lean) in prilagodljive. Tudi javni sektor se meri po učinkovitosti in mora tekmovati za pogodbe napram privatnemu sektorju. Glede javnega sektorja tega v Sloveniji še ne čutimo močno a se nevzdržno približuje saj je že prisotno v starih članicah EU. Javni sektor je v EU še prav posebno na preizkušnji

Organizacije si ne morejo več privoščiti, da bi bile odvisne samo od voditeljstva posameznikov ali ozke skupine vodilnih na vrhu. Za uspeh potrebujejo ideje, sposobnosti, energijo in intuzijazem vseh zaposlenih.

In sodobni vodje »Liderji«- »voditelji«?Intuitivno razumemo kaj pomeni razlika med obema tipoma vodenja, težko pa je to pojasniti z besedami, pa najsi gre za to kdo vse je vodja, kaj so njegove lastnosti ali kaj vodja počne. Še najlažje je pri opredeljevanju lastnosti dobrega vodje.Kaj so njihove lastnosti?

Večina vodij ima jasno vizijo in jo dobro komunicirajo. Običajno so spodbujevalci sprememb in dobri motivatorji. Nekateri so odlični v prenašanju izkušenj na ostale, nekateri so usmerjeni v rezultate. Zelo pomembna razlika med dobrim in slabim vodjem je ali ravna etično ali ne. Dober vodja nam nudi zgled za naše lastno vedenje.

Glede na nove razmere v poslovanju je zelo pomembno vprašanje »Kdo so vodje?«.So to samo člani uprave, izvršilni direktorji, linijski vodje? Kaj pa vodje timov s svojo vlogo trenerja in spodbujanja? Kaj pa zaposleni z znanjem in izkušnjami potrebnimi za lažji prehod organizacije skozi spremembe? Kaj pa zaposleni v proizvodnji, ki določijo in vodijo izboljšave? Kaj pa zaposleni v direktnem stiku s strankami, ki morajo hitro ukrepati, da rešijo probleme oziroma dolgoročno izboljševati mesta v procesih, kjer so stiki s strankami? Vprašanje »Kaj vodje počnejo?« dostikrat povzroči zmedo.

Monogi še vedno enačijo upravljanje (menedžiranje) z vodenjem. Pod vodenjem razumejo odgovornost za proračun, planiranje, odločanje, biti šef, .. . Vse to vodja včasih mora biti, vendar to ni ključno za voditeljstvo.. Če je upravljanje kosanje s kompleksnosjo, je vodenje kosanje s spremembami. Če je upravljanje planiranje in obvladovanje proračuna, je vodenje postavljanje smeri. Če je upravljanje upravljanje kadra in organiziranje, je vodenje mobiliziranje zaposlenih. Če je upravljanje kontroling in reševanje problemov, je vodenje motiviranje in navduševanje.

To pomeni, da biti upravljalec (manager) še ne pomeni, biti tudi vodja. Vodenje je v veliki meri delo z  ljudmi oziroma doseganje ciljev skozi ljudi. Tu imamo tako v privatnem kot javnem sektorju velike še neizkoriščene rezerve.

Prenos voditeljstva v prakso se kaže s tem, da vodja skupaj z zaposlenimi jasno opredli poslanstvo in strategijo, jasno določi vrednote in kulturo odličnosti, vzpodbuja in je vzor za iskanje sprememb ter vedno znova komunicira ter dobiva povratne informacije.

V javni upravi je v zadnjem letu čutiti velike pozitivne spremembe na tem področju. Iskanje dobrih zgledov in nagrajevanje le teh je v porastu, kot uporabnik teh storitev čutim velik napredek na tem področju. Vendar pa je javna uprava pred veliko preizkušnjo, ki je v EU že vstopila skozi glavna vrata in to je med drugim tudi »javno zasebno partnerstvo«.

Teh izkušenj  mi še nimamo, vendar pa nam bo mnogo laže, če bomo iskali voditelje, ki bodo svoje zaposlene vodili z dobrim zgledom, jim prisluhnili in se redno soočali s spremembami.

Kajti danes si ne moremo privoščiti Luksuza umirjenega vsakdana, ki je predvidljiv, danes je čas za novodobne voditelje. 

Uroš Gunčar

Pred desetimi leti sem v ugledni slovenski družbi pomagal uvajati ISO 9001. Podjetje je bilo v vzponu in zato v ponos zaposlenim ter sodelavcem.Vodstvo pa je vedelo, da je treba vzporedno z rastjo urediti tudi poslovanje. Podjetje ima danes novega predsednika, no, in pred kratkim sem ga srečal. Povedal mi je, da se zaradi nepripravljenosti  na spremembe v okolju ubadajo s hudimi težavami.Standard ISO so opustili,češ da jih pri delu in poslovanju samo ovira.Predlagal sem mu, da bi morda začeli uvajati poslovno odličnost. Odgovor: »Standardov se mi ne gremo.«Razumel sem, da nima smisla razpravljati dalje.Mislil pa sem si, da bi mu ta model pomagal, da podjetje ne bi zašlo v težave.Z modelom poslovne odličnosti je mogoče podjetje voditi sistematično na vseh ravneh, vključujoč spremembe,ki jih je treba vnesti vsak dan. Pa ne samo to, postati inovativen,biti nekaj novega.Da je treba imeti vizijo instrategijo, se nam zdi normalno, še danes pa marsikdo ne razume, da se morajo s tem identificirati zaposleni, da morajo vodilni biti vzgled, da morajo biti procesi usmerjenih kupcu, da nič ni večno,da se mora vse spreminjati,izboljševati, inovirati.Tega se še kako zavedajo v razvitem svetu. Kot evropski ocenjevalec sem videl primereiz Baskije v Španiji, kjer so v 10 letih s sistematično uporabo modela naredili preskok s predzadnjega na drugo mesto med 11 pokrajinami.Dubaj, mesto v središču pozornosti sveta, je primer, ko je sam vladar Dubaja šejk Mohamed M. zahteval uporabo modela poslovne odličnosti in ga zdaj uvajajo v vsa pomembna podjetja v njegovi lasti. Bojijo se, da jim ob tako veliki rasti niti poslovnega obvladovanja uidejo iz rok.Eden največjih ladjarjev nasvetu grški EST pospešeno uvaja sistem poslovne odličnosti, čeprav že brez njega dosegajo odlične poslovne rezultate.Bližnjic ni. So samo razvojne stopnje, prilagajanje in spreminjanje, vse to pa v odvisnosti od vodenja.

Mi pa smo tu, da pomagamo! Uvajamo nova znanja pri postavitvi arhitekture, spremljanju uspešnosti in dokumentiranju procesov. Razvili smo način, ki pomeni 50-odstotni prihranek pri času, potrebnem za dokumentiranje procesov. Razvili smo informacijsko podporo za dokumentiranje procesov (BiArt), ki odpravlja celo vrsto papirnatih zapletov in zaposlenim omogoča hiter dostop do potrebne dokumentacije.Usposabljamo za samooceno po modelu in pomagamo pri uvajanju modela odličnosti, kjer smo se med drugim učili tudi na podjetjih, kot so BMW, Dubai Port World, Bosch, St.Mary College in druga. Zelo aktualen produkt pa je naše svetovanje in usposabljanje za inovacije.

Uroš Gunčar

Splet: www.nets.si